Umetne mase (7. r.)

Objavljeno v 6. aprila, 2020 , Jelka Frelih

Pridobivamo jih umetno s kemično predelavo.

Dobre lastnosti: nizka cena, preprosta obdelava, trpežnost, trajnost, obstojnost, trdnost, električna neprevodnost, odpornost na kisline…

Slabe lastnosti: neodpornost na visoko temperaturo, gorljivost, lomljivost, težko se lepijo, v naravi ne segnijejo, strohnijo ali razpadejo

Surovine za pridobivanje umetnih mas so:

  • nafta,
  • zemeljski plin,
  • premog.

Polizdelki iz umetnih mas so:

  • prah,
  • zrna ali granulat,
  • profili,
  • vlakna,
  • smole,
  • plošče,
  • folije.

Vrste umetnih mas

ELASTI so umetne snovi, ki se po deformaciji vračajo v prvotno obliko (umetna guma)
PLASTI so umetne snovi, ki se zelo lahko oblikujejo. Delimo jih na:

  • termoplaste – so snovi, ki se pod vplivom toplote (70o Cdo 250o C) zmehčajo in jihpoljubno plastično oblikujemo ali stiskamo v forme,
  • duroplaste – So um. snovi, ki se pod vplivom toplote ne zmehčajo,ampak začnejo pri višjih temperaturah razpadati (bakelit, teflon).

SILIKONI so umetne iz katerih izdelujejo barve, lake, tesnilne kite …

Obdelovalni postopki

  1. Zarisovanj (zarisovalna igla)
  2. Žaganje(ročne in strojne žage)
  3. Plastično oblikovanje – le za termoplaste, ker se pod vplivom toplote zmehčajo.
    – oblikovanje granulata s segrevanjem
    – segrevanje z žarilno nitko ali z vročim zrakom,
    – ulivanje
    – globoki vlek
  4. Brušenje (vodobrusni papir)
  5. Poliranje (polirne paste)
  6. Lepljenje (lepilo)
Objavljeno v Gradiva | Komentiraj

Les (6. r.)

Objavljeno v 6. aprila, 2020 , Jelka Frelih

Les je naravno organsko gradivo. Sestavljajo ga olesenele celice.

Lesne celice pod mikroskopom

Prečni prerez les

Vrste lesa

Vrste lesa

Delimo jih na iglavce in listavce.

Iglavci:
bor, jelka, macesen, smreka

Listavci:
brest, breza, bukev, češnja, gaber, hrast, hruška, javor, jelša, jesen, veliki kostanj, lipa, oreh, topol vrba ..

Pridobivanje in predelava

Pridobivanje lesa ima več faz:

  1. Odkazilo – gozdar označi katera drevesa so godna za posek (žig, rdeča oznaka)
  2. Sečnja – ročna sečnja z motornimi žagami ali stroji za podiranje dreves
  3. Spravilo in odvoz – odvoz iz gozda z vprego, traktorjem, žičicani, tovornjaki …

Polizdelki iz lesa

  • hlodovina
  • okrogel les
  • tramovi in grede
  • deske (debelina od 13 do 48 mm)
  • plohi (debeline nad 48 mm)
  • letve (drobno razžagan les različnih oblik – trikotne, okrogle, kvadratne …)

Tehnične vrste lesa

  • furnir (luščen, rezan, žagan)
  • vezane plošče (zlepljena iz neparnih plasti furnirja)
  • panelne plošče (srednji sloj je sestavljen iz letvic, zgoraj in spodaj so obljepljene s furnirjem)
  • iverna plošča (zmlete iveri pomešane s smolami in lepili stisnejo v plošče)
  • vlaknena plošča (lesna vlakna pomešana s smolami n lepili stisnejo v plošče)

Lastnosti lesa

Fizikalne:

  • vlažnost (odvisna od količina vlage v lesu)
  • higroskopičnost (sposobnost sprejemanja in oddajanje vlage)
  • teža (odvisna od vrste lesa, gostote celic, vlage)
  • tajnost lesa (odpornost na gnitje in razpadanje)

Mehanske:

  • trdota (odpornost proti obdelavi, trd les se težje obdeluje)
  • trdnost (zaradi obremenitve se ne zvije, zlomi ali poči)
  • prožnost (po obremenitvi se povrne v prvotno lego)
  • žilavost (odpornost proti prelomu)
  • ceplivost (odvisna od rasti, grčavosti in strženovih žarkov)

Obdelava lesa

Obdelava lesa – projekcija

  • merjenje in zarisovanje
  • cepljenje – sekira, klin
  • žaganje – ročne (lisičji rep, lokarica, rezljača) in strojne žage (krožna, vbodna, vibracijska)
  • vrtanje – svedri, vrtalnik
  • piljenje – rašpa
  • brušenje – brusni pair, brusilnik
  • površinska zaščita – s premazi, barvami in laki zaščitimo les pred vlago, plesnijo, zajedalci

Orodja in stroji za obdelavo gradiv – projekcija

Lesne zveze

Z njimi izdelek sestavimo v celoto.

  • Leplenje – neraztavljiva lesna zveza; lepilo
  • Žebljanje – nerazstavljiva lesna zveza; žeblji
  • Vijačenje – razstavljiva zveza; vijaki in matice
  • Zareze z utori in čepi – nerazstavljiva zveza; rogličenje, mozničenje, zveze z utorom in čepom ali peresom, dodamo lepilo

Spajanje lesa.pdf

Zaščita lesa

Površinska zaščita ima poleg zaščite lesa pred prpadanjem tudi dekorativno vlogo.  Trajnost premaza je odvisna od lastnosti in priprave lesa, od izbire premaznega sredstva glede na namen uporabe izdelka, od načina in kvalitete nanašanja in od vplivov okolja. Takoj, ko se na premazu pojavijo prve poškodbe, ga je treba obnoviti, saj le tako lahko zagotovimo dolgotrajno zaščito lesa.

Žaščitimo jih lahko z barvo, lakom ali lužilom. Nanašmo jih na zbrušene, očiščene površine. Nanesem jih ji lahko s čopičem, valjčkom ali razprševanjem.

Za ponovitev snov 4. in 5. razreda:

https://eucbeniki.sio.si/nit4/1370/index2.html

https://eucbeniki.sio.si/nar6/1547/index7.html

Objavljeno v Gradiva | Komentiraj

Papir (6. r.)

Objavljeno v 6. aprila, 2020 , Jelka Frelih

Je porozen material, sestavljen iz prepletenih vlaken rastlinskega izvora. Osnovna surovina za izdelavo papirja je les.

Papir je in – zloženka

Priprava papirjevine

Osnovne surovine:

  • sekundarne surovine (stare krpe, tekstilni odpadki)
  • stara papirna vlakna (star papir – za papir slabše kakovosti)
  • lesovina (iglavci, listavci)
  • celuloza (iglavci, listavci, slama, trstika)

Dodatne surovine (zapolnijo prazna mesta med vlakni in jih zlepijo):

  • polnila (za povečanje gladkosti in za dobre tiskovne lastnosti)
  • lepila (povečajo trdnost)
  • barvila
  • posebni dodatki
  • pomožna kemična sredstva (belila in lužila)

Izdelava papirja

Zmleto papirjevino in dodatke namočijo v vodo. Jo temeljito premešajo in jo speljejo na brezkončno vzdolžno sito. Voda na situ odteka, stiskajo med sesalnimi valji in papirjevino na koncu osušijo na sušilnih valjih. Zgladijo jo na gladilniku in gotov papir navijejo v bale.

Sledi razrez pairja na formate. Poznamo formate z oznako A, B, in C.
Papir razrezujemo v formatih z oznako A (A0 841 x 1189 mm), lepenko pa v formatih z oznako B (B0 1000 x 1414 mm).

Vrste papirja

Ločimo jih glede na plastnost in težo:

  • papir: do 225 g/m2, enoplasten
  • karton: 150-600 g/m2, je eno ali večšlasten, plasti so različne kakovosti
  • lepenka: več kot 225 g/m2, je večplastna, plasti so enake kakovosti

Lastnosti papirja

  • teža ali gramatura (teža pole velikosti 1m2)
  • prostornina (koliko prostora zavzema, m3)
  • gostota (masa na določeno prostornino, kg/m3)
  • higroskopičnost (sposobnost vpijanja vlage)
  • gorljivost (odvisna od sestave papirja in dodatkov)
  • raztezanje in krčenje (zaradi vlage in sušenja)

Postopki za obedelavo papirja

  • trganje
  • Striženje – ročne in vzvodne škarje
  • Rezanje – ostri noži
  • pregibanje – žlebni in zarezni pregib
  • liknanje / sekanje – luknjači in ušesne klešče
  • vezanje – lepljenje snopov listov
  • površinska zaščita – plastificiranje, barvanje, lakiranje, impregniranje
  • sestavljanje – s sponkami, razcepkami, prepletanje

Mayr-Melnhov Karton AG Količevo – video

Objavljeno v Gradiva | Komentiraj

Tehnična pisava (6. r.)

Objavljeno v 6. aprila, 2020 , Jelka Frelih

Pravila tehnične pisave predpisujejo, da jih pišemo z velikimi ali malimi tiskanimi črkami.
Poznamo poševno in pokončno tehnično pisavo.
Pri poševni pisavi pišemo črke pod kotom 75o, pri pokončni pa pod pravim kotom.

Objavljeno v Tehnično risanje | Komentiraj

Vrste risb

Objavljeno v 6. aprila, 2020 , Jelka Frelih

 

Delitev po načinu prikazovanja predmetov:

  • Ortogonalna risba (osnovni način tehničnega risanja; predmet je v vsaki ravnini prikazan v dveh dimenzijah – pravokotna projkecija);
  • Aksonometrična risba (predmet je prikazan v treh dimenzijah – izometrija).

Delitev po vsebini:

  • Sestavna risba (prikazuje sestavo celotnega stroja ali naprave
  • Delavniška risba (delavnica izdela predmet po delavniški risbi).

Delitev po namenu:

  • Ponudbena risba (priloga pisnim ponudbam);
  • Montažna risba (za sestavljanje in postavljanje strojne naprave na mestu uporabe);
  • Risba temelja (za izdelavo temeljev);
  • Inštalacijska risba (za napeljavo cevnih in električnih vodov);
  • Situacijska risba (razporeditev strojev in zgradb v določenem prostoru);
  • Shematska risba (poenostavljena risba, kjer so posamezni deli risani s pomočjo simbolov in znakov);
  • Diagram, (grafično prikazovanje funkcijske odvisnosti);
  • Nomogram (risba, iz katere direktno odčitavamo določene rezultate, namesto da bi računali po enačbi).

Delitev po načinu izdelave:

  • Original (s svinčnikom ali tušem izdelana risba na prosojni papir ali platno);
  • Kopija (z razmnoževanjem originala);
  • Skica (s prosto roko po pravilih tehniškega risanja izdelana risba v nedoločenem merilu).
Objavljeno v Tehnično risanje | Komentiraj

Izometrija – izometrična projekcija (8. r.)

Objavljeno v 6. aprila, 2020 , Jelka Frelih

 

Izometrija je projekcija v kateri predmet narišemo trodimenzionalno, torej na isto risbo narišemo vse tri poglede, ki smo jih risali pri pravokotni projekciji. Spada med aksinometrične projekcije.

Pri tej projekciji imamo dve postavitvi koordinatnega sistema. Na levi risbi rišemo predmet v koordinatni sistem tako, da je postavljen v njegov zadnji kot. Na levi desni pa je izhodišče kordinatnega sistema v prednjem kotu predmeta. Lažje ga je risati v desnem koordinatnem sistemu.

Vse telesne mere so prikazane v istem merilu a:b:c = 1:1:1 (a-dolžina, b-širina in c-višina). Na sliki so navpični robovi navpični, robovi drugih dveh razsežnosti pa tvorijo z vodoravnico kot 30º. Predmet, narisan v tej projekciji, je videti nekoliko večji. Tovrstno projekcijo uporabljamo takrat, ko želimo prikazati predmet z vseh treh strani enakovredno.

Z desne strani vidimo naris, pogled od leve proti desni je stranski ris in pogled od zgoraj navzdol je tloris.

Objavljeno v Tehnično risanje | Komentiraj

Pravokotna projekcija (7. r.)

Objavljeno v 6. aprila, 2020 , Jelka Frelih

Pravokotna projkecija je dvodimenzionalen prikaz predmeta (telesa) v prostoru. V tej projekciji predmet gledamo s treh različnih strani: od spredaj, od zgoraj in od strani. Tako dobimo tri različne poglede ali slike: naris, tloris in stranski ris. Ker gledamo isti predmet so tudi dimenzije (dolžina, širina, višina) predmeta v vseh pogledih enake.

Naris je pravokoten pogled na predmet s sprednje strani. Narišemo ga na narisno ravnino. V narisu sta vidni dve razsežnosti predmeta: dolžina in višina.

Tloris je pravokoten pogled na predmet od zgoraj. Narišemo ga na tlorisno ravnino točno pod narisom. V njem sta vidni dolžina in širina predmeta.

Stranski ris je pravokoten pogled na predmet z leve strani. Narišemo ga na ravnino stranskega risa, ki leži na desni strani narisne ravnine, v isti višini kot naris. Širino predmeta pa prenesemo s tlorisa. V stranskem risu sta vidni višina in širina.

Naris in tloris imata skupno dolžino.

Naris in str. ris imata skupno širino.

Tloris in str. ris imata skupno višino.

Nevidne robove v pravokotni projekciji narišemo s črtkano črto.

Postopek risanja:

  1. Najprej narišemo prostorski križ.
  2. Prvi pogled, ki ga narišemo je naris.
  3. Sledi risanje tlorisa. Dolžino prenesemo iz narisa v tloris. Odmerimo širino predmeta.
  4. Nazadnje narišemo stranski ris. Iz narisa v ravnino stranskega risa prenesemo višino iz tlorisa pa s šestilom še širino predmeta.
Objavljeno v Tehnično risanje | Komentiraj

Merila risb (6. r.)

Objavljeno v 6. aprila, 2020 , Jelka Frelih

MERILA RISB

Merilo je zapis razmerja med merami na risbi in merami v naravi (na izdelku).
Poznamo:

  • naravno merilo – M 1 : 1 (risba je v naravni velikosti)
  • merila za pomanjšanje – M 1 : 2, M 1 : 5… (risba je 2x, 5x manjša od predmeta)
  • merila za povečanje – M 2 : 1, M 5 : 1… (risba je 2x, 5x večja od predmeta)
Objavljeno v Tehnično risanje | Komentiraj

Vrste črt (6. r.)

Objavljeno v 6. aprila, 2020 , Jelka Frelih

Vrste črt

Rišemo jih s svinčniki različnih trdot:

  • trdi svinčiki – oznaka H, H2 …
    Večja kot je številka, večja je trdota. Puščajo tanko sled. Uporabljamo jih za risanje tankih črt.
  • mehki svinčniki – oznaka B, B2, B4 …
    Večja kot je številka bolj je mehak. Puščajo debelo sled. Uporabljamo jih za risanje debelih črt.
  • srednje trdi svinčniki – oznaka HB
    Uporabljamo jih lahko za risanje tankih in debelih črt vendar moramo pri tem paziti na pritisk roke na svinčnik. Uporabljamo jih za pisanje.

Objavljeno v Tehnično risanje | Komentiraj

Kotiranje (6. r.)

Objavljeno v 6. aprila, 2020 , Jelka Frelih

KOTIRANJE

Kotiranje je vpisovanje mer na tehnično risbo. Rišemo jih s tanko polno črto – s trdim svinčnikom (H).

Kotirna puščica

Označuje začetek in konec kotirne črte. Dotika se pomožne kotirne črte. Je ozka in polna, dolga 3 – 4 mm.

Kotirna številka

Napisane so na sredino črte v mm. Enot ne pišemo. Velike so 3- 4 mm in se glavne kotirne črte ne dotikajo.

Kotirna črta

Je dolga toliko kot je dolg rob, ki ga kotiramo in je z njim vzporedna. Prva kotirna črta je od roba oddaljena 1o mm (1 cm), vsaka naslednja pa 7 mm.

Pomožna kotirna črta

Je pravokotna na rob, ki ga kotiramo.

Kotiranje kroga, loka in kota

Krogu vedno kotiramo premer. Kotiramo ga lahko na dva načina: znotraj kroga ali pa zunaj kroga. Če ga kotiramo zunaj, glavno kotirno čreto narišemo 10 mm (1 cm) stran od krožnice.

Lok kotiramo s polmerom. Pred meroobičajno napišemo veliko črko R, ki pomeni radij ali polmer. V središču loka na glavni kotirni črti narišemo piko na drugem koncu pa puščico, ki se dotika loka.

Glavno kotirno črto narišemo s šestilom, ki ga zapičimo v vrh kota. Dodamo puščici in zapišemo mero kota. Dodamo še enote za stopinje.

Da se izognemo risanju stranskega risa, uporabimo zanka fi in kvadrat za kotiranje okroglih palic in palic s kavdratnim presekom (profilom).

Koraki kotiranja

Kadar kotiramo zahtevnejše like upoštevamo naslednje korake:

  1. korak
    Če je na liku krog, lok ali kot, te kotiramo najprej.
  2. korak
    Krogu, loku, kotu kotiramo središče (oddaljenost središča od robov).
  3. korak
    Kotiramo krajše mere. Eno mero vedno pustimo prosto (je ne kotiramo).
  4. korak
    Kotiramo najdaljše mere – skupno dolžino in višino.
Objavljeno v Tehnično risanje | Komentiraj